Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga Psalmov (Ps)

Psalm 89

Pouka[Pouk – Maschil…: ali, Psalm za Ezráhovca Etána, da da navodilo.] Ezráhovca Etána.

¹ O Gospodovih milostih bom prepeval na veke, s svojimi usti bom vsema[vsem…: hebr. iz roda v rod.] rodovom razglašal tvojo zvestobo. ² Kajti rekel sem: »Usmiljenje bo zgrajeno na veke, svojo zvestobo boš utrdil v samih nebesih.« ³ S svojim izbrancem sem sklenil zavezo,1[2 Sam 7,10-16] prisegel sem Davidu, svojemu služabniku: ⁴ »Tvoje seme bom utrdil na veke in tvoj prestol zgradil za vse rodove.« Sela.

⁵ Nebesa bodo hvalila tvoje čudeže, oh Gospod, tudi tvojo zvestobo v skupnosti svétih. ⁶ Kajti kdo na nebu bi bil lahko primerjan z Gospodom? Kdo izmed sinov mogočnega bi bil lahko podoben Gospodu? ⁷ Boga se je silno bati v zboru svétih in spoštujejo ga vsi tisti, ki so okoli njega. ⁸ Oh Gospod Bog nad bojevniki, kdo je močan Gospod, podoben tebi ali tvoji zvestobi naokoli tebe? ⁹ Ti vladaš besnenju morja; ko njegovi valovi vstanejo, jih ti umirjaš. ¹⁰ Zlomil si Rahabab[Rahaba: ali, Egipt.] na koščke, kakor nekoga, ki je umorjen, s svojimc[s svojim…: hebr. z laktom svoje moči.] močnim laktom si razkropil svoje sovražnike. ¹¹ 2[1 Mz 1,1; Ps 24,1; Ps 50,12] Nebo je tvoje, tudi zemlja je tvoja; kar se tiče zemeljskega [kroga]3[[Iz 40,22]] in njegoved[njegove…: ali, vsega kar obsega.] polnosti, si jih ti utemeljil. ¹² Sever in jug, ti si ju ustvaril; Tabor in Hermon se bosta veselila v tvojem imenu. ¹³ Ti imaš mogočene[mogočen…: hebr. laket z močjo.] laket, močna je tvoja roka in visoka je tvoja desnica. ¹⁴ Pravičnost in sodba sta prebivališčef[prebivališče: ali, ustanovitev.] tvojega prestola, usmiljenje in resnica bosta šla pred tvojim obličjem.

¹⁵ Blagoslovljeno je ljudstvo, ki pozna4[4 Mz 10,6] radosten zvok. Hodili bodo, oh Gospod, v svetlobi tvojega obraza. ¹⁶ V tvojem imenu se bodo veselili ves dan in v tvoji pravičnosti bodo povišani. ¹⁷ Kajti ti si slava njihove moči in v tvoji naklonjenosti bo naš rog povišan. ¹⁸ § Kajti Gospodg[Gospod…: ali, naš ščit je od Gospoda in naš kralj je Svéti Izraelov.] je naša obramba in Svéti Izraelov je naš kralj.

¹⁹ Potem svojemu svetemu spregovoriš v videnju in rečeš: »Položil sem pomoč na nekoga, ki je mogočen, povišal sem enega izbranega izmed ljudstva. ²⁰ 5[1 Sam 16,12] Našel sem Davida, svojega služabnika; s svojim svétim oljem sem ga mazilil. ²¹ Z njim bo moja roka utrjena; tudi moj laket ga bo krepil. ²² Sovražnik se ne bo maščeval nad njim niti ga sin zlobnosti [ne bo] prizadel. ²³ Njegove sovražnike bom premagal pred njegovim obrazom in nadlegoval tiste, ki ga sovražijo. ²⁴ Toda z njim bosta moja zvestoba in moje usmiljenje in v mojem imenu bo povišan njegov rog. ²⁵ Njegovo roko bom postavil tudi na morje in njegovo desnico na reke. ²⁶ Klical bo k meni: ›Ti si moj oče, moj Bog in skala moje rešitve.‹ ²⁷ Prav tako mu bom dal svojega prvorojenca, višje kakor kralje zemlje. ²⁸ Svoje usmiljenje bom zanj ohranil na vékomaj in moja zaveza bo trdno stala z njim. ²⁹ Tudi njegovemu semenu bom storil, da ostane na veke in njegov prestol kakor nebeški dnevi. ³⁰ Če njegovi otroci zapustijo mojo postavo in ne hodijo po mojih sodbah, ³¹ če prelomijoh[prelomijo: hebr. oskrunijo.] moje zakone in se ne držijo mojih zapovedi, ³² potem bom s šibo obiskal njihov prestopek in njihovo krivičnost z bičanjem. ³³ Vendar pa svoje ljubeče skrbnosti ne bom popolnomai[popolnoma…: hebr. naredil prazne iz njega.] odvzel od njega niti svoji zvestobi [ne bom] pustil, da sej[se…: hebr. laže.] izneveri. ³⁴ Svoje zaveze ne bom prelomil niti predrugačil stvari, ki je odšla iz mojih ustnic. ³⁵ Enkrat sem prisegel pri svoji svetosti, dak[da…: hebr. če lažem.] Davidu ne bom lagal. ³⁶ 6[2 Sam 7,16; Lk 1,33; Jn 12,34] Njegovo seme bo ostalo vekomaj in njegov prestol kakor sonce pred menoj. ³⁷ Kakor luna bo utrjen na veke in kakor zvesta priča na nebu.« Sela.

³⁸ Toda ti si zavrgel in prezrl, ogorčen si bil s svojim maziljencem. ³⁹ Razveljavil si zavezo svojega služabnika. Njegovo krono si oskrunil in jo vrgel na tla. ⁴⁰ Porušil si vse njegove ograje; njegova oporišča si privedel do propada. ⁴¹ Vsi mimoidoči ga plenijo. Graja je svojim sosedom. ⁴² Dvignil si desnico njegovih nasprotnikov; vsem njegovim sovražnikom si storil, da se veselijo. ⁴³ Obrnil si tudi ostrino njegovega meča in ga nisi naredil, da se zoperstavi v bitki. ⁴⁴ Njegovi slavil[Njegovi slavi: hebr. Njegovemu sijaju.] si storil, da preneha in njegov prestol si vrgel na tla. ⁴⁵ Dneve njegove mladosti si skrajšal. Pokril si ga s sramoto. Sela. ⁴⁶ Doklej, Gospod? Se hočeš skrivati na veke? Bo tvoj bes gorel kakor ogenj? ⁴⁷ Spomni se, kako kratek je moj čas. Zakaj si vse ljudi naredil zaman? ⁴⁸ Kateri človek je, kdor živi in ne bo videl smrti? Ali bo svojo dušo osvobodil pred roko podzemlja? Sela. ⁴⁹ Gospod, kje so tvoje prejšnje ljubeče skrbnosti, katere v svoji resnici7[2 Sam 7,15] prisegaš Davidu? ⁵⁰ Spomni se, Gospod, graje svojih služabnikov; kako v svojih prsih nosim grajo vseh mogočnih ljudi, ⁵¹ s čimer so grajali tvoji sovražniki, oh Gospod, s čimer so grajali stopinje tvojega maziljenca. ⁵² Blagoslovljen bodi Gospod na vékomaj. Amen in Amen.